#10 – Tadej Debevec: multiaktivni znanstvenik, družinski človek in plezalec, ki med drugim preučuje možnost potovanja na Luno in Mars

Tadej je začel zahajati v gore v mladih letih, ko se je vpisal v šolski planinski krožek. Kasneje se je srečal s plezanjem in z alpinizmom, ki sta postala pomemben del njegovega življenja. Je član AO Rašica v Ljubljani, kjer je tudi spoznal svojo življenjsko sopotnico Minco, s katero imata 3 otroke.

Tadej je zaključil fakulteto za šport. Izšolal se je za gorskega vodnika z mednarodno licenco IFMGA, postal je član GRS Ljubljana.

Leta 2011 je doktoriral na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana na temo učinkov višinske vadbe na fiziološke adaptacije in športno sposobnost.

Zaposlen je na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani kot izredni profesor in na Institutu “Jožef Stefan” kot raziskovalec na področju okoljske in športne fiziologije.

Tadej je večletni predsednik TK pri ZGVS, kjer vodi usposabljanje in izobraževanje novih gorskih vodnikov.

Je član raziskovalne skupine in Odbora za usposabljanje in preventivo pri PZS.

Poleg strokovnega raziskovalnega poklicnega dela Tadej zelo dobro pozna področje gorskega vodništva ter vseh ostalih oblik vodniškega udejstvovanja. Pozna področje komercialnega vodenja in njeno aktualno problematiko.

Je aktiven gorski vodnik in še vedno zelo aktiven plezalec. Njegova življenjska energija je ogromna.

V tokratni #10 epizodi našega podcasta, visoko energetski, vedno zelo strokoven in dosleden, izjemen in multiaktivni, Tadej Debevec.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Tadejevi hribovski začetki.
• Stik s plezanjem.
• Plezanje v Dolomitih in športno plezanje.
• Tadejevo šolanje za mednarodnega gorskega vodnika z licenco IFMGA.
• Tadejev redni in podiplomski študij ter Tadejeva zaposlitev na Fakulteti za šport.
• Znanstvene teme s katerimi se ukvarja.
• Preučevanje (ne)aktivnosti in hipoksije na človeka.
• Vpliv (višje) nadmorske višine na človeka.
• Prilagoditev človeka na višjo nadmorsko višino.
• Kako deluje koncept (pred)aklimatizacije?
• Kako se ustrezno aklimatizirati?
• Kako iti na 4000ak? Kako iti npr. na Mont Blanc?
• Koliko časa traja aklimatizacija?
• Planinstvo na fakulteti za šport?
• Odbor za usposabljanje in preventivo pri PZS.
• Vloga Tadeja kot predsednika tehnične komisije pri ZGVS.
• Problematika komercialnega vodenja v gorah.
• Kako najti ustreznega vodnika za izbrano turo?
• Ali lahko alpinistični inštruktor izvaja komercialno vodenje?
• Ali lahko gorski reševalec izvaja komercialno vodenje?
• Kaj lahko komercialno vodijo planinski vodniki PZS?
• Kaj lahko vodijo pohodni vodniki (po mednarodni platformi UIMLA)?
• S kakšnim vodnikom grem lahko na turo izven meja Slovenije?
• Tadejev prosti čas.

»Nad 3500 m, če se povzpnemo, vemo da bo približno 80 % ljudi imelo akutno višinsko bolezen. To se ne bo kazalo s tem, da bodo ljudje življenjsko ogroženi, ampak jim bo slabo, bodo neješči, glava jih bo bolela itn. Bolj neprijetnost kot nekaj zelo nevarnega«
 
»Kar se pa tiče treniranosti, je pa glede na raziskave, prej obratno. To pomeni, da imajo tisti, ki so bolj trenirani navadno več težav z višino, ne zaradi tega, ker bi to bilo fiziološko, ampak ker so bistveno bolj ambiciozni.«
 
»V življenju je za veliko stvari dober princip »manj je več«, v primeru višine pa je bolje več aklimatizacije, kot manj!«
 
»Problem nastane pri ambicioznosti posameznikov, ki brez kakršnekoli ustrezne usposobljenosti izvajajo vodenje, to je en problem. Drugi problem pa je, da imajo posamezniki neko stopnjo usposobljenosti, pa presegajo svoje kompetence.«