#8 – Jože Drab: planinsko vodništvo, vodniška literatura in najvišji evropski vrhovi

Ljubezen do gora mu je privzgojil oče, s katerim je že pri 12 letih prehodil Slovensko planinsko pot, ikonično vezno pot od Maribora do Debelega rtiča. V mladostniških letih je začel tudi plezati in se udeleževati orientacijskih tekmovanj. Postal je planinski vodnik PZS.

Jožetu so gore postale življenjske sopotnice. V skoraj 40 letih planinskega vodništva je opravil preko 1000 vodniških tur. Vodi tako odrasle kot otroke. Za slednje je na šolah, kjer je služboval in kjer službuje, kot učitelj fizike in tehnike, organiziral planinske krožke, preko katerih je mladino planinsko vzgajal in usposabljal ter jim predstavljal lepote, vznemirljivost in tudi realnost gorskega sveta.

Najprej je napisal Gorniški priročnik, ki ga je kasneje nadgradil v Osnove planinstva, priročnik namenjen vsem, ki želijo izvedeti čim več o gorah in ki šele spoznavajo gorski svet. Poleg tega je avtor ali soavtor številnih pohodniških planinskih vodnikov, izdanih pri Planinski založbi PZS.

Leta 2021 je izdal, v soavtorstvu svoje življenjske in dolgoletne gorniške sopotnice, planinski vodnik »Najvišji vrhovi evropskih držav«. Izbrani vodnik, kjer natančno opisujeta ture, od najzahtevnejših alpskih vzponov do kratkih turističnih sprehodov, na najvišje vrhove 48 evropskih držav.

Unikaten in odličen planinski vodnik, ki lahko popestri turistično popotovanje po deželah Evrope z izbrano turo ali nas morda vodi pri življenjskem projektu raziskovanja in doživljanja najvišjih vrhov evropskih držav.

V tokratni #8 epizodi našega podcasta sva obdelala sledeče teme:.

• Slovenska planinska pot.
• Planinski začetki.
• Alpinistična šola in planinsko vodništvo.
• Planinski krožek na šoli.
• Vpliv planinskih krožkov na otroke.
• Priročnik osnove planinstva.
• Današnji trendi hoje v gore.
• Kako se dandanes lotiti hribov kot začetniki?
• Jožetova vodniška literatura.
• Vodnik Najvišji vrhovi evropskih držav.
• Opisi izkušenj in prigod evropskih najvišjih vrhov.
• Mont Blanc ali Elbrus, kateri je najvišji evropski vrh?
• Kateri vrhovi so bili najtežavnejši?
• Če bi se sneg stalil na vrhu Mont Blanca?
• Olimp, najvišje pogorje Grčije.

"Sem ugotovil, da otroci ne želijo preveč staršev zraven (na šolskih planinskih izletih). Oni potrebujejo družbo vrstnikov."

"Otroci so danes precej zasedeni in je fajn, da se malo razmigajo, da gredo ven v naravo, da se nadihajo svežega zraka, da dobijo malo kondicije. Potem je tu še socialni vidik, da se med sabo povežejo, da so odvisni drug od drugega in da, kot otroci rečejo, premagajo goro. Ko pridejo na vrh so polni zadovoljstva."

"Osnove planinstva so osnovna šola. Marsikdo od nabildanih mladcev s telovadnic preskoči osnovno šolo in gredo direktno v gore, v stene. Nimajo pa občutka za manjše stvari. Npr. oblaki. Kaj ti oblaki pomenijo? Prihaja slabo vreme, pa kar rinejo naprej. Nujna je osnova, da se jo osvoji, potem pa naprej. Prehiter je prehod, preveč mladih želi takoj doseči vse."

"Če je vse v redu, je vse vredu! Če pa pride npr. do vremenskega preobrata, do poslabšanja vremena, do situacije, ki jim ljudje niso kos, potem pa je lahko vse narobe."

"Ker je treba plačat, niso včlanjeni v nobeno društvo, ko pa gre kaj narobe, pa naj nas pride GRS rešit. Zastonj!"

"Nekateri ljudje so včasih, ko gredo na turo z vodnikom, na koncu navdušeni. Rečejo super, zakaj nisem šel še prej? Vodniki ti pokažejo tisto, kar sam ne znaš ali sploh nisi vedel. Pa še bolj varno se počutijo."