#1 – Andrej Štremfelj: Alpinizem je avantura, če ni, je samo šport

V epizodi #1 gostim vrhunskega alpinista z več kot petdesetletnimi alpinističnimi izkušnjami, Andreja Štremflja.  Andrej že na pogled ustreza nekakšnemu liku arhetipskega alpinista. Siva brada, iskrive oči, močan glas, izdelane in pronicljive misli. Za alpinistično podobo pa se pravzaprav skriva tudi mehka duša človeka, ki mu žena Marija, otroci, vnuki in družina nasploh pomenijo več kot gore same. Andrejev plezalni življenjepis je obsežen in izjemen. Neponovljiv. Andrej je skromen človek. Zagotovo pa taki niso njegovi alpinistični vzponi, kot tudi njegove misli in pogledi na alpinistični dogajanje. Mnogo teh deli z nami, v Steni, Andrej Štremfelj, velik alpinist in velik človek.

V epizodi se dotakneva naslednjih tematik:

• Uvod, avtobiografija Kristali sreče.
• Iskanje odgovora na vprašanje –  Zakaj plezam?
• Andrejevo otroštvo, plezalni začetki.
• Prve alpinistične odprave, magični Gašebrum I, veličastni Everest in mogočni Lotse
• Kam gre sodobni alpinizem?
• Družina.

»Plezam zato, ker mi je v hribih lepo. Ker mi je plezanje ena najbolj zanimiv, popolnih oblik gibanja, kar jih sploh obstaja.«

»Za noben denar se ne bi s helikopterjem pripeljal v bazo in se nato odpravil na osemtisočak. Mene ne zanima samo vrh, mene zanimajo tudi dežela, proces, ljudje.«

»Everest'79 je bil medijsko najbolj podprta slovenska oziroma jugoslovanska odprava, boljša od Humarjevega Daulagirija. Propagandni stroj je bil tako močan, da so se branjevke v Sarajevu pogovarjale, o tem, kako napreduje naša odprava na Everest. 20 milijonov ljudi je navijalo, da pridemo na vrh.«

»Zaradi Everesta sem postal znan alpinist.«

»Velik del alpinizma je avantura, drugi del je raziskovanje.«

»Celotna družba je toliko instant, da tudi alpinizem ne more biti drugačen.«

»Pri slovenskem alpinizmu me skrbi to, da je teh, ki malce poplezavajo veliko, srednjega razreda alpinistov, iz katerega se kotijo najboljši, pa je premalo.«